Naš obisk na srbskem veleposlaništvu v Ljubljani
Tako smo izglasovali logotip:
Spoznavali smo Srbijo:
Reciklirana darila lastne izdelave:
Naši učenci so se predstavili s kratkim igranim filmom, ki si ga lahko pogledate na naši FB strani: https://www.facebook.com/os.ivanacankarjatrbovlje
Obisk v Požarevcu
Gostovala sem pri družini Čebzan v Požarevacu v Srbiji. Na začetku me je bilo zelo strah, a ko sem videla in spoznala družino, me je strah minil, saj je bila družina zelo prijetna. Vsak dan smo se videle z Laro in Ajdo, saj so bile naše gostiteljice najboljše prijateljice. V petek zjutraj smo imeli likovni pouk, zvečer pa talente. V soboto smo si odšli ogledat muzej in galerijo. Jaz, Lara, Nika in naše gostiteljice smo odšle v soboto zvečer k Ajdi in k njeni gostiteljici na pižama party. V nedeljo zjutraj pa smo z družinami odšli na Srebrno jezero in na Golubački grad. Zvečer pa smo vsi imeli Neon party. V ponedeljek zjutraj smo odšli domov. Pot domov je bila zelo dolga, saj smo se vmes ustavljali, ker se je pokvarila mašina in smo dobili novo. Ampak vseeno mi je bila ta izmenjava zelo všeč, saj sem se naučila nekaj novega in videla Srbijo.
Naja Muhič
V Srbiji je bilo zabavno. Šola je velika in urejena. Gostila me je prijazna družina – dekletu je ime Andjelija. Je zelo prijazna in ima mlajšo sestro. Dobro sva se ujeli. Med prostim časom sta Pika in Andrijana prihajali k nama. Ko smo šli v Srbijo, smo se peljali čez Donavo. V muzeju Viminacium smo si ogledali ostanke rimskega imperija ter okostje mamuta. Požarevac je tako velik kot Maribor.
Tinkara Čeperlin
V Požarevcu sem se imela zelo lepo, saj smo se vedno zabavale. Zelo lepo so skrbeli zame in me vzeli za svojo. Mislim, da je bila to moja najboljša izkušnja do zdaj. Prvi dan v šoli je bil namenjen meni, saj smo s prtički okraševali lesene ploščice. Ogledali smo si tudi izkopanine iz časa Rimljanov, kar mi je bilo zelo všeč. Čeprav sem bila malce nenaspana, sem se zelo zabavala. Najbolj sem se veselila, ko smo šle k Tinkari in Andjeliji, zelo zabavno je bilo, ker se je hotela naučiti slovensko. Tudi v šoli so nas zelo lepo sprejeli in za nas pripravili presenečenje na zabavi, ki je bila zadnji dan. Zelo so se potrudili in naredili plakat svojih misli o nas. Spoznala sem njihovo kulturo in njihove navade. Nepričakovano sem ob odhodu dobila darilo.
Pika Naglav
Srbija je država, v kateri smo spoznali veliko novih prijateljev in se srečali z drugačnim kulturnim okoljem. Požarevac je mesto, v katerem je približno 50.000 prebivalcev, kar je za tri naše Trbovlje pa še malo. Ljudje so bili zelo prijazni, gostoljubni in radodarni. Ko smo v petek prišli v njihovo šolo, so nas vsi otroci, ki so bili na tej izmenjavi, in tisti, ki so bili z nami na delavnicah, hoteli spoznati. Zvečer drugega dne so nam pripravili »talent šov«, mene so prosili, da sem bila sodnica. V soboto so nam razkazali njihova arheološka najdišča. Tam so bile človeške kosti, ki jih izkopavajo, tako blizu, da bi naredil samo par korakov in bi se jih lahko dotaknil. Videla pa sem tudi več tisoč let staro okostje mamuta. V nedeljo smo vsak s svojimi skrbniki odšli na izlet. Moji skrbniki so me peljali na njihovo priljubljeno Srebrno jezero, ki leži čisto blizu reke Donave. Ta teče samo 10 metrov stran od jezera. Donava je zelo velika reka in tam po njej poteka tudi meja med Srbijo in Romunijo. Po celodnevnem izletu smo bili ob zvečer povabljeni še na »neon party«. Zadnji dan so nas naši gostitelji peljali do avtobusne postaje, kjer smo se od njih poslovili. Z avtobusom smo se odpeljali do Beograda, od tam pa z vlakom nazaj v Slovenijo.
Ajda Nina Škvarč
Prišel sem v družino Seger. Ko sem prišel v družino, sem spoznal veliko novih obrazov, saj sem prišel na rojstni dan. Okusil sem pasulj, ki je bil odličen. Čez čas sem šel spat, ker me je pot izčrpala. Naslednji dan smo si ogledali šolo. V soboto je Jovanova sestra praznovala svoj rojstni dan v igralnici. Jaz, Jovan ter njegov bratranec smo bili v zgornjem nadstropju, kjer smo igrali namizni nogomet in »glow hockey». Ob sedmi uri smo odšli domov na Jovanov rojstni dan in smo igrali x-box. Mojemu sošolcu se je strgalo. Naslednji dan smo bili v Viminaciumu, kjer smo veliko videli. Proti večeru smo odšli v disko. V glavnem, bilo je odlično. Matjaž Barovič
V Srbiji je bilo zabavno. Šola je velika in urejena. Gostila me je prijazna družina. Dekletu je ime Andjelija, je zelo prijazna in ima mlajšo sestro. Dobro sva se ujeli. Med prostim časom sta Pika in Andrijana prihajali k nama. Ko smo šli v Srbijo, smo se peljali čez Donavo. V muzeju Viminacium smo si ogledali ostanke Rimskega imperija in okostje mamuta. Požarevac je tako velik kot Maribor.
Tinkara Čeperlin
Ko smo vstopili na vlak, me je postalo strah. In v tistem trenutku, ko smo izstopili, sem bila prestrašena. Do tistega trenutka, ko sem spoznala Teodoro, pri kateri sem stanovala nekaj dni. Ko me je predstavila svojim prijateljicam, smo se krasno ujele. Prvi dan smo se peš odpravili do mestne hiše in si tam ogledali nekaj sob. Nato smo se odpravili še v narodni muzej in si pogledali slike Milene Pavlović Barilli. Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali ven iz mesta. Ogledali smo si arheološka najdišča. Videli smo zgradbo iz časa starih Rimljanov, toplice in amfiteater iz istega časa, nato pa še najdišče mamutovega okostja. Tretji dan sem s Teodorino družino odšla na hipodrom, kjer je njihova prijateljica praznovala rojstni dan. Zadnji dan so me odpeljali v Ljubičevo, kjer sem se srečala s Tinkaro. Prišel je dan odhoda iz Požarevca in vrnitev v Slovenijo, zelo sem se veselila, ampak vseeno bom pogrešala Teodoro.
Ela Pušnik
V četrtek zvečer so nas ob prihodu v Požarevac pričakali učenci, pri katerih smo bivali, njihovi starši, ravnateljica šole in koordinatorki. Sama sem prišla k zelo prijazni in topli družini. Prvi večer je bil bolj spoznaven in je minil v znamenju pogovora. Drugi dan smo imeli v šoli delavnice, kjer smo izdelovali okraske za jelko. Po končani delavnici smo odšli na sprejem k županu. Pokazali so nam, kako so oni reciklirali odpadke za okrasitev mesta. Sledil je še ogled »mestne« zgodovine. Obiskali smo muzej in galerijo Milene Pavlović Barilli. Popoldne smo imeli prosto. Z večer smo se vrnili v šolo, kjer smo imeli Pokaži, kaj znaš. Ker je imela moja gostiteljica rojstni dan, smo jedli torto, nato pa smo odšle v mesto. Naslednje jutro je sledil ogled Viminaciuma. To je rimsko najdišče. Bili jo zelo zanimivo. Popoldne smo imeli prosto. Z gostiteljico smo odšli na Čačalico (sprehajališče), kjer je tudi Rdeči šotor (tukaj so Srbi in Turki podpisali mir). Na sprehajališču je nekaj spomenikov. Zvečer smo odšle k Milici, kjer smo tudi prespale. Naslednji dan smo imeli prosto. Okrog dvanajste ure smo se jaz, Teodora, Milica, Ajda, Ksenija, Naja, Anja in Lara s starši odpravile na ogled Srebrnega jezera, reke Donave in Golubačkega gradu – gospodarja Donave. Zvečer smo imeli še zaključni neon »party. Ko smo se vrnili, je bil čas, da pospravimo svoje stvari, saj smo se naslednje jutro odpravljali nazaj proti domu. Zbudili smo se že zgodaj (v primerjavi s prejšnjimi dnevi), pojedli zajtrk ter se odpravili na avtobusno postajo. Na avtobusni postaji je sledila še izmenjava zadnjih stikov z našimi prijatelji in gostitelji ter slovo. Priznam, kar težko se je bilo posloviti od njih, čeprav smo jih poznali šele dober vikend. Sledilo je mahanje skozi okna avtobusa in vožnja do Beograda, od tam pa še do Zidanega Mosta, kjer smo izstopili. Srbi so mi ostali v spominu kot zelo odprti in ljubeznivi ljudje. Starši naših novih prijateljev so nam postali skoraj kot starši, naši gostitelji pa zelo dobri prijatelji. Tako že komaj čakamo, da nam v decembru vrnejo obisk.
Nika Bajda
V Srbiji je bilo zelo lepo. Ogledali smo si veliko znamenitosti in igrali smo razne družabne igre od twista do košarke. Ogledal sem si Srebrno jezero, grad, šotor, v katerem so podpisali Požarevački mir. Drugi dan smo bili v šoli in po pouku sem odšel na rojstnodnevno zabavo; praznoval je Jovan, pri katerem je štiri dni bival Matjaž. Na zabavi smo se zabavali in v trdi temi smo se na ulici igrali skrivalnice. Igrali pa smo tudi igrice na telefonu in Xboxu. V Srbiji je bilo zelo lepo in to izkušnjo si bom zapolnil do konca življenja.
Aleš Belina
V Srbiji je bilo zelo zanimivo in zabavno. Prvi dan smo šli v šolo, kjer smo ustvarjali. Drugi dan smo šli v Viminacium, kjer smo si ogledali okostje mamuta in veliko drugih zanimivih stvari. Družile smo se tudi s prijateljicami, ki so nam pokazale mesto. Zadnji dan pa smo imeli tudi neon party. Bilo je zelo lepo in tega ne bom nikoli pozabila.
Lara Rak
Fotoutrinki
Objave v lokalnih medijih
http://www.zon.si/os-ivana-cankarja-v-mednarodnem-projektu/
http://www.zasavc.net/novice-prva/reciklirana-darila-povezala-trbovlje-s-pozarevcem/
http://www.zasavc.net/novice-prva/reciklirana-darila-povezala-trbovlje-s-pozarevcem/
Kako smo se imeli? Super!
Sošolcem, staršem in učiteljem smo predstavili, kako smo se imeli v Požarevcu. V učilnici je dišalo po srbski kavi, stoli so bili zasedeni in otroci pripravljeni, da povejo svoje vtise. Kako je bilo? Za starše nostalgično spet jesti piškote, napolitanke in bonbone iz Srbije. Za učence napeto, saj so se predstavili pred starši. Učiteljicam prijetno povedati, kako smo se imele. V eni uri in pol smo strnili vtise in na koncu smo se strinjali, da bi še šli in da komaj čakamo, da se v začetku decembra spet vidimo.
Spoznavanje srbske kulinarike ali pekli smo gužvaro
Lepote Požarevca
Sodelovanje s Knjižnico Toneta Seliškarja in z Območnim združenjem Rdečega križa Trbovlje - razstava izdelkov
Povabilo na prireditev
Sodelovanje s klekljaricami
Komaj čakamo prijatelje iz Srbije
Skupne aktivnosti
Prijateljstva preko meja - prireditev ob zaključku projekta
Dobrodelni sejem z izdelki, ki so nastali v projektu
Slovo
Vtisi učencev
To je bila zame zelo lepo izkušnja. Najlepše je bilo takrat, ko smo izdelovali ogrlice in ko smo z družino odšli v Ljubljano. Najtežje je bilo, ko so odšli. Zelo veliko sem jokala. Slike bom ohranila, tega ne bom nikoli pozabila. (Tinkara) Od vseh gostov sem najbolj spoznal Alekso, ki je bil zelo prijeten. V soboto me je oči po plesu odpeljal k Alešu domov, kjer sem tudi prespal. Jedli smo pico in igrali igrice – z Alekso sva bila slabša od Matjaža in Aleša. Če povem na kratko: bilo je prefektno. (Matic) V petek, preden je pripeljal vlak, sem bil živčen. V torek pa sem bil žalosten, ker je Jovan odšel domov. (Matjaž) Komaj sem čakala, da pridejo. Ko smo se družili, je bilo zabavno. Ni mi bilo nerodno in ni se bilo težko sporazumevati. Ta izkušnja je zame čudovita. Ostalo mi bo veliko lepih spominov. Verjamem, da bomo ohranili stike. (Ela) Izmenjava je bila zelo zabavna. Spoznala sem nove ljudi, novo kulturo in predvsem dobila nove prijatelje. Vesela sem bila, ko je vlak pripeljal na postajo. Bila sem radovedna, saj nisem vedela, kdo bo prišel k meni. Z Dunjo sva se hitro ujeli. Na žalost za vsakim veseljem pride žalost. Ko so odšli, so vsi jokali, tudi jaz. Dunja je super punca. Dogovorili sva se, da za vedno ostaneva v stikih. (Pika) Srečanje s sovrstniki iz Srbije je bila zame nova izkušnja, saj sem prvič doživel tako izmenjavo. Čeprav nisem bil na izmenjavi v Srbiji, so bili trenutki z učenci iz Požarevca zame neverjetni. Z njimi sem se počutil, kot da so moji sošolci. Zelo hitro smo se ujeli in se sporazumevali, kot bi govorili isti jezik. Zato jih z velikim veseljem spet vabim v Slovenijo. (Tadej) V ponedeljek sem v šoli takoj opazil nove sovrstnike. Dve uri sem sedel z Alekso – pogovarjala sva se in se tudi veliko smejala. Na koncu sem se od Alekse moral posloviti; objel sem ga in mu rekel, da ga bom pogrešal. (Filip) Največ sem se pogovarjala s Teodoro. Tako sem začela obžalovati, da nisem šla v Srbijo. Izmenjali sva si številke. Upam, da bo šola še kdaj organizirala izmenjavo. (Laura) V petek zvečer smo goste iz Srbije pričakali s transparentom: Dobrodošli v Trbovlje! (Aleš) Vsi smo se veselili njihovega prihoda. K men je prišla Andjela. Ko so odšli domov, sem bila zelo žalostna. Z Andjelo sva se dobro razumeli. Upam, da jo bom še kdaj videla. (Lara)
Objave v medijih
http://www.zasavc.net/novice-prva/prijateljstva-preko-meja/
www.zon.si/na-soli-upihnili-115-sveck-in-si-zazeleli/
http://www.srcnotrbovlje.si/prireditev-prijateljstva-preko-meja-zakljucek-mednarodnega-projekta/
http://www.srcnotrbovlje.si/wp-content/uploads/2016/11/srecno-trbovlje-stevilka-19-WEB.pdf - stran 18